ZANIMIVOSTI IZ MEDICINEVir: New Scientist, avgust 2018 (https://www.newscientist.com/article/mg23931893-400-one-drink-a-day-might-be-enough-to-stop-dementia-by-flushing-the-brain/?cmpid=ILC|NSNS|2018_webpush&utm_medium=ILC&utm_source=NSNS&utm_campaign=webpush-Roost-drinkdementia)Z DVEMA KOZARCEMA VINA NA DAN LAHKO ZMANJŠAMO TVEGANJE ZA NASTANEK DEMENCEDrzna ugotovitev nedavne raziskave neke ameriške univerze: z malo alkohola se izboljša zmogljivost možganov za odplakovanje odpadnih snovi. Možganske celice so obkrožene z mrežo zelo tankih cevčic, ki odplavljajo strupe in odpadne snovi. V poskusih na miših se je pokazalo, da ta sistem spodbudijo nizke ravni alkohola, velike količine pa ga zavirajo. Iz ugotovitev sklepamo, da nizka raven alkohola za človeka pomeni dve enoti alkohola na dan, na primer pol litra piva. Pri miših, ki so v poskusu prejele manjše odmerke vina, so ugotovili manj možganskega vnetja. Poleg tega se odplaknejo tudi strupi, povezani z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence. V ameriški raziskavi so se osredotočili na glimfni sistem, ki v možganih skrbi za odplakovanje nepotrebnih snovi. V prejšnjih raziskavah se je pokazalo, da je glimfni sistem veliko bolj aktiven med spanjem in da mu škodi kap ali poškodba, njegovo delovanje pa izboljša gibanje. Raziskava leta 2018 je na miših preučevala vpliv enkratne in kronične izpostavljenosti alkoholu. Miši so prejemale majhne, srednje in velike odmerke alkohola. Pri visokih ravneh alkohola v daljšem časovnem obdobju so raziskovalci našli tudi visoke vrednosti vnetnih označevalcev in okvaro kognitivnih zmožnosti in motoričnih spretnosti. Če pa so bile miši izpostavljene nizki ravni alkohola, ki bi za človeka pomenila dva mala kozarca vina na dan, so v možganih zaznali manj vnetnih procesov. Glimfni sistem je bil v primerjavi z mišmi, ki niso prejemale nič alkohola, učinkovitejši tudi glede pretočnosti možganske tekočine in izločanja odpadnih snovi. Miši, ki so jim dali manjše količine alkohola, so se na preskusu miselnih in gibalnih procesov izkazale enako dobro kot miši, ki niso prejele nič alkohola. Za konec moramo poudariti, da je raziskava ponovno dokazala tudi to, da večletno pitje večjih količin alkohola povečuje tveganje za spremembe v zaznavanju.Slovenski nevrologi menijo, da majhne količine vina ne zmanjšajo tveganja za nastanek demence. Zavedajo pa se, da je v rdečem vinu resveratrol, snov, ki naj bi po opravljenih raziskavah vendarle zmanjšala omenjeno tveganje.Strokovni pregled: Rosanda Drufovka, dipl. m. s.KAJ LAHKO STORIMO, DA PREPREČIMO NASTANEK DEMENCE?1. Rešujemo križanke (v študijah se je pokazalo, da so možgani ljudi, ki rešujejo križanke, 10 let mlajši od dejanske starosti).2. Redno obiskujemo savno.3. Poskrbimo, da je naš nočni spanec trden in zdrav.4. Pod prho si prepevamo (raziskava univerze v Virginiji je pokazala, da petje tudi izboljša kognitivne zmožnosti pri zmerni do hujši demenci).5. Če gremo na sprehod trikrat na teden po eno uro, bo naša možganska aktivnost učinkovitejša in boljše bodo naše miselne sposobnosti.6. Ne pozabimo na redno telesno vadbo.7. Meditacija upočasni tudi Alzheimerjevo bolezen.8. Obiskujemo družino in prijatelje, predstave in prireditve.9. Ne pozabimo na prostočasne dejavnosti – ukvarjanje z glasbo ali slikanjem, delo na vrtu, kuhanje …10. Poskrbimo za to, da uživamo zdravo prehrano, ki vsebuje predvsem veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov (folna kislina, vitamini B12, D in E, magnezij, Q10).11. Opustimo kajenje.Zoom 360º 5
< Page 4 | Page 6 >